Pot na seminar: Slovenski prostovoljci se odpravijo na odisejo z vlakom v Nemčijo

Vse se je začelo nekega jutra na ljubljanski železniški postaji, kjer so se prostovoljci društva Popotniško združenje Slovenije zbrali v prijetni mali kavarni. Navdušenje je brnelo v zraku, ko so se pripravljali na vkrcanje na vlak, ki jih bo odpeljal do njihovih kolegov v Nemčiji na težko pričakovan seminar. Vzdušje je bilo polno vznemirjenja, ponovnih srečanj in pričakovanja novih doživetij na obzorju.

Ko so se odpravili na železniške perone, so se prvič soočili z nepredvidljivostjo situacij. Po postaji je odmevalo obvestilo o zamudi, kar je povzročilo zmedo v njihovih načrtih. Skomignili so z rameni in se skupaj nasmejali ter čakali, saj so vedeli, da je na potovanju včasih potrebna potrpežljivost.

Ko so se končno vkrcali na vlak, so naleteli na nov zaplet – celoten vlak je bil dvakrat rezerviran. V tem trenutku so bili zmedeni in zaskrbljeni. Kako naj nadaljujejo pot, ko pa je videti, da vsak sedež pripada dvema potnikoma?

Ko se je vlak pomikal naprej, so prostovoljci spoznali, da delijo svoj osebni prostor, krmarili med utesnjenimi prostori in občasnim smehom, ko so se spoznavali s svojimi nenačrtovanimi sopotniki. Situacija je ustvarila nepričakovana prijateljstva in opomnila, da se lahko tudi sredi kaosa vzpostavijo poznanstva.

Naslednji izziv jih je doletel, ko se je vlak ustavil v Beljaku v Avstriji. Sredi vrveža ob odhodu je ena od prostovoljk ugotovila, da je na vlaku pozabila tablični računalnik. Preplavil jo je obup, a na pomoč je kljub jezikovni oviri priskočil sprevodnik. Tablico je našel in vrnil, kar dokazuje, da dobrota ne pozna meja.

Toda njihova pot še zdaleč ni bila končana. Zaradi prenatrpanosti se je le enemu od njih uspelo vkrcati na nadomestni avtobus, da se je izognil vlaku in nadaljeval pot. Ostali so dobili nove vozovnice za drug vlak, ki je pozneje odpeljal iz Beljaka, zaradi česar so bili začasno ločeni od svojih sopotnikov. Šlo je za nepričakovano spremembo, toda sprejeli so jo z odločnostjo in upanjem.

Po tem, ko so dočakali nov vlak, so se končno spet združili v Münchnu. Toda usoda jim je pripravila še eno presenečenje. Zamudili so povezavo s Hannovrom, kjer je nemška skupina čakala na njihov prihod. Namesto razočaranja so to sprejeli kot priložnost za raziskovanje živahnega Münchna in nenačrtovano bivanje v hotelu Eden Wolf ter večerno zabavo, kar je velikodušno omogočila železniška družba.

Naslednji dan se je njihova pot nadaljevala, ko so prispeli v Hannover in se srečali z nemškim vodjo ekipe, ki jih je vodil do cilja v Burgdorfu. Zamudili so en dan, toda navsezadnje prispeli na cilj. Majhno mesto jih je toplo sprejelo in začeli so raziskovati njegove očarljive ulice in lokalni "grad", ki je pomemben za prebivalce, čeprav so ga nekateri videli le kot staro razkošno hišo.

Med bivanjem v Burgdorfu so se odpravili na izlet v Hannover, kjer so raziskovali njegove znamenitosti, kot so Kraljičini vrtovi in obiskali partnersko organizacijo Janun. Niso izpustili priložnosti, da bi obiskali tamkajšnjo gostilno in se vživeli v domačo kulturo.

Po treh razburljivih dneh so se slovenski prostovoljci skupaj z nemškimi kolegi odpravili na pot s trajektom v Neuwerk. Pokrajina je bila osupljiva, saj so opazovali številne ptice, tjulnje in nemara opazili celo kitovo plavut. Na otoku jih je pričakalo mirno in jasno vreme, njihove stvari pa so s traktorji prepeljali v zabojih za banane, zaradi česar je bil otok še bolj poseben.

Pet dni na otoku je bilo polnih doživetij. Raziskovali so otok in blatne obale, ki so ga obkrožale, ko je bila plima nizka, iskali školjke, se povzpeli na svetilnik in se prepustili opazovanju ptic. Ob teh dejavnostih so pridno opravljali projektno delo, načrtovali delavnice in s sodelovanjem razvijali nove ideje.

Božanje konj, nežnih bitij, ki živijo na otoku, je bilo očarljivo razvedrilo. Pred odhodom so poskrbeli, da je mladinski dom, v katerem so bivali, ostal v brezhibnem stanju, kar priča o njihovi predanosti in odgovornosti.

Odhod z otoka je zahteval posebno pot – hojo po morju. Ob nizki plimi so brez težav prečkali blatne plitvine in sledili postavljenim oznakam ter prehodili 10 kilometrov, dokler niso dosegli kopenske obale. Na polovici poti so si obuli čevlje, da bi si zaščitili noge pred drobci školjk in skalami.

Ob prihodu na kopno so se z avtobusom odpeljali do železniške postaje. Kljub prenatrpanemu avtobusu je prevladal občutek povezanosti, potniki pa so si med seboj pomagali. Njihova volja je zasijala tudi v najzahtevnejših situacijah.

V Hannovru so se nastanili pri nemških prostovoljcih, ki so tam domačini, naslednje jutro pa so se ponovno zbrali za nadaljnje projektno delo, ocenjevanje in trajnostni, nevsakdanji ogled mesta. Ko se je seminar bližal koncu, so slovenski prostovoljci vedeli, da je čas za slovo in vrnitev domov. Zgodaj naslednje jutro so se vkrcali na vlak, toda njihove drame z vlakom še ni bilo konec.

Nepričakovane težave na tirih so prisilile vlak, da se je premikal naprej in nazaj, kar je motilo njihovo potovanje. Namesto da bi prespali še eno noč v Münchnu, so se odločili, da preostanek poti do Ljubljane zaključijo z avtobusom, pri čemer so svojo pustolovščino zaključili z nepozabno vožnjo, polno nasmejanih obrazov.

Tako se je njihovo seminarsko potovanje končalo, kar je skupino žalostilo, vendar so vsem prostovoljcem za vselej ostali spomini na številne zaplete in na novo odkrita prijateljstva. Ko so se razšli proti svojim ciljem, so s seboj odnesli ne le pridobljeno znanje, temveč tudi trajne vezi, ki so se stkale v kaosu nepozabnega potovanja.

Bi si želeli sodelovati tudi vi? Čeprav se je ta seminar zaključil, prostovoljci že nestrpno pričakujejo naslednjo pustolovščino. Srca, napolnjena s skupnimi doživetji in spomini, ki so se ustvarili na tej razgibani poti, so pripravljena na prihodnja potovanja. Nepredvidljivost potovanj jih je naučila, da lahko vsak zaplet pripelje do nepričakovanih priložnosti in povezav med ljudmi. Ne cenijo le destinacije, temveč tudi samo potovanje z vsemi presenečenji. Ko se poslovijo od ene pustolovščine, se hkrati z navdušenjem pripravljajo na tisto, kar jih čaka, saj vedo, da bodo vezi, ki so jih spletli, in lekcije, ki so se jih naučili, še naprej zaznamovale njihova prihodnja raziskovanja. Pripravljeni so ustrezati pričakovanjem imena svojega projekta Travel Different For Future, saj vsako novo potovanje obeta drugačno in edinstveno izkušnjo. To je vaša priložnost, da postanete del ekipe in sami izkusite, kako lahko potujete »drugače«.