Kako mikroplastika iz naših domov potuje v morja in oceane – 1. del

Kaj je mikroplastika in zakaj nas mora to skrbeti?

Mikroplastika so delci plastike, pogosto manjši od petih milimetrov. Običajno nastanejo iz dveh glavnih virov:

• Primarna mikroplastika: drobni plastični delci, ki se uporabljajo v kozmetiki ali različnih industrijskih postopkih.
• Sekundarna mikroplastika: nastane, ko se večji plastični odpadki, kot so plastenke ali vrečke, zaradi sonca, vode in obrabe postopoma razkrajajo na vse manjše delce.

Ker so ti delci tako majhni, jih s prostim očesom pogosto sploh ne opazimo, zato se zlahka širijo po vodi in prsti. Ko so enkrat v naravi, jih je skoraj nemogoče popolnoma odstraniti. Ko vstopijo v okolje, jih zaužijejo živali in tako sčasoma vstopijo v človeško prehranjevalno verigo, na primer z morsko hrano, zaradi česar je to tako okoljska kot tudi zdravstvena težava.

Kje vse se v naših domovih skriva mikroplastika?

Mikroplastika ne nastaja sama od sebe v naravi, tja jo pogosto nehote prinesemo ljudje. Poglejmo, kako se pojavlja v našem vsakdanu:

• V kuhinji: pri uporabi plastičnih desk se ob vsakem rezanju sproščajo drobni plastični delci. Med druge vire spadajo tudi gobice za pomivanje posode, ki se z uporabo postopoma obrabljajo. Poleg tega se hitro obrabijo nekakovostne plastične posode in sproščajo drobne delce, še posebej pri segrevanju, saj se plastika lahko začne topiti ali izločati škodljive snovi.
• Pri pranju perila: sintetične tkanine, kot so poliester, najlon in akril, pri vsakem pranju sproščajo drobna mikrovlakna. Ker so ta vlakna izjemno majhna, jih čistilne naprave pogosto ne morejo povsem zadržati, zato končajo v rekah, jezerih in morjih.
• V kopalnici: mikroplastika je bila nekoč pogosta sestavina pilingov, zobnih past in gelov za prhanje, danes pa je njena uporaba v kozmetiki zaradi strožjih predpisov precej omejena in veliko redkejša. Kljub temu je še vedno dobro preveriti sestavine in sintetične dodatke. Če niste prepričani, na kaj morate biti pozorni, si lahko pomagate z orodji, kot je Beat the Microbead ali drugimi spletnimi vodniki, ki pojasnjujejo, kako prepoznati mikroplastiko v kozmetičnih izdelkih.
• V vsakdanjih izdelkih in pri čiščenju: izdelke, kot so vlažilni robčki, ljudje pogosto uporabljajo za osebno nego in čiščenje, nato pa jih velikokrat odvržejo kar v stranišče. Ker se ne razgradijo, močno povečujejo količino plastičnih odpadkov v vodnih sistemih.
• V našem vsakodnevnem okolju: mikroplastika ne nastaja le znotraj naših domov. Velik delež je povezan tudi z povsem vsakdanjimi dejavnostmi, kot je promet. Avtomobilske pnevmatike naj bi povzročale približno 25–28 % vse mikroplastike v okolju. Med vsakodnevnim premikanjem po mestih in med potovanjem se ti delci kopičijo v okolju, nato pa postopoma končajo v rekah in oceanih.

Majhne, a učinkovite spremembe

Za zmanjšanje mikroplastike ni treba povsem spremeniti svojega načina življenja. Začne se z majhnimi, vsakodnevnimi odločitvami:

• Spremembe v kuhinji: plastične deske za rezanje zamenjajte za lesene ali bambusove, za shranjevanje in segrevanje hrane pa raje uporabljajte steklene ali keramične posode.
• Premišljena izbira oblačil: raje posegajte po naravnih materialih, kot so bombaž, volna ali lan, ki so pogosto tudi trpežnejši. Če nosite sintetična oblačila, jih perite redkeje in pri nižjih temperaturah.
• Navade v kopalnici: namesto tekočih mil raje izberite trda mila ter izdelke brez sintetičnih sestavin.
• Vsakodnevne navade pri umivanju: vlažilne robčke vedno odvrzite v koš za smeti in ne v stranišče.
• Izbira prevoza: kadar je mogoče, se namesto vožnje z avtom raje odpravite peš, s kolesom ali javnim prevozom. Če se manj ljudi vozi z avtom, nastaja tudi manj mikroplastike zaradi obrabe pnevmatik.
• Splošno zmanjševanje plastike: postopoma zmanjšujte uporabo plastike za enkratno uporabo, kot so vrečke in plastenke, ter raje posegajte po kakovostnih izdelkih za večkratno uporabo.

Majhne vsakodnevne odločitve se morda zdijo nepomembne, a na dolgi rok lahko naredijo veliko razliko. Že preprosti koraki, kot so uporaba izdelkov za večkratno uporabo, izogibanje nepotrebni embalaži in podpiranje lokalnih rešitev, lahko občutno zmanjšajo količino plastike v vsakdanjem življenju.

Če želite izvedeti več praktičnih nasvetov in bolje razumeti vpliv plastike na onesnaževanje okolja, lahko na spletu najdete številne koristne napotke organizacij, kot so United Nations Environment Programme, Ellen MacArthur Foundation, Global Plastics Hub in drugih pobud, ki si prizadevajo za zmanjševanje plastičnih odpadkov.

Zakaj so naša dejanja pomembna tudi izven naših domov

Plastični odpadki ne izginejo, ko zapustijo naše domove. Po kanalizacijskih sistemih in rekah potujejo vse do obalnih območij, ki jih vsi tako radi raziskujemo.

Kakovost okolja pomembno vpliva tudi na našo izkušnjo med potovanji. Čista voda in ohranjena narava sta pomemben del krajev, ki jih obiskujemo. Ker so ta območja onesnažena s plastiko, to vpliva tudi na našo izkušnjo. Če onesnaževanje zmanjšujemo že pri izvoru, torej doma, pomagamo ohranjati te kraje, da bodo tudi v prihodnje prijetni za obiskovalce ter bolj trajnostni za turizem in okolje nasploh.

Zaključek

Ko razumemo, kako mikroplastika nastaja v našem vsakdanu, hitro postane jasno, da se trajnostno potovanje začne, preden sploh pridemo do plaže. Že s tem, da smo pozorni na majhne in preproste vsakdanje navade, lahko prispevamo k skupnim prizadevanjem za zaščito našega planeta. Trajnostno potovanje se v resnici začne že z odgovornimi odločitvami v vsakdanjem življenju.

V drugem delu tega članka bomo podrobneje spremljali pot teh delcev in raziskali njihov vpliv na naravo.